Mehanični trdi diski so z nami že več skoraj 70 let, ko so prvič postali na voljo za nakup leta 1956 skupaj z računalniškim sistemom IBM 305 RAMAC. Od takrat so se zelo spremenili, saj uporabljajo bolj napredne elektro motorje, manjše magnetne plošče in porabijo veliko manj električne energije.
V resnici pa je princip delovanja ostal enkrat, saj se še vedno zanašajo na magnetno tehnologijo shranjevanja podatkov, ki se je izkazala za zelo zanesljivo. Kljub temu pa lahko pride do okvar, kar pomeni, da je potrebno opraviti reševanje podatkov iz trdega diska. Moderne tehnologije in postopki reševanja informacij iz spominskih medijev pa so zelo učinkovite.
Trdi diski so občutljive naprave
Moderni trdi diski imajo ohišje narejeno iz aluminija. Omenjen material je izbran za izdelavo ohišij trdih diskov, zaradi svojih lastnosti. Ker je aluminij lahek, je posledično tudi sam mehanični disk lažji. Obenem pa omenjena kovina odlično odvaja toploto, ki jo ustvarijo številne mehanične in elektronske komponente.
Aluminijasto ohišje pa skriva številne občutljive komponente, kot so magnetne plošče, elektro motorček, bralna roka ipd. V primeru, da so elektronika ali druge komponente izpostavljene veliki vročini, fizičnim udarcem, poplavam, požarom in drugim človeškim ter okolijskim dejavnikom, hitro pride do poškodb. Dovolj je že, da nam trdi disk pade na tla, da pride do poškodb magnetnih plošč. Sčasoma pa pride tudi do mehanične obrabe komponent, kar sčasoma povzroči, da se mehanični disk preneha odzivati. Vse to pa pomeni, da je potrebno reševanje podatkov iz trdega diska, če želimo dostopati do shranjenih slik, videov, pisarniških datotek ipd.
Reševanje podatkov iz trdega diska je zelo uspešno
Pogosto se zgodi, da trdi disk v računalniku preprosto preneha delovati. Zato je vedno dobro imeti izdelane čim bolj posodobljene varnostne kopije. Dovolj je, če uporabimo USB ključ, NAS Synology ali drugo rešitev za shranjevanje ključnih podatkov. Mogoče tudi uporabiti trdi disk v oblaku, ki je zelo priročen, vendar se moramo zavedati, da so naši podatki veliko bolj varni, če jih imamo na fizičnim spominskem mediju, ki ga imamo v lasti.
Neglede na okvaro je reševanje podatkov iz trdega diska v večini primerov zelo uspešno. Podatke je mogoče obnoviti tudi iz zelo poškodovanih magnetnih plošč. To omogočajo številne tehnologije, ki so na voljo izkušenim tehnikom. Seveda pa ne gre zanemariti iznajdljivost in izkušenj serviserjev.
Reševanje podatkov iz SSD diska
Dandanes ima skoraj vsak nov ali obnovljen računalnik vgrajen vsaj en hitri SSD disk. To so zelo napredni mediji za shranjevanje, ki delujejo veliko hitrejše od klasičnih mehaničnih diskov. Ker ne vsebujejo mehaničnih komponent, delujejo veliko hitreje in so neobčutljivi na manjše fizične udarce.
Statistika pa pravi, da se v enakem številu okvarijo kot trdi diski. Zato se lahko zgodi, da bomo potrebovali reševanje podatkov iz SSD diska, ko se ta nepričakovano okvari. Uspešnost reševanja je tudi zelo visoka, saj različni proizvajalci SSD-jev podajo številna orodja servisom, ki olajšajo obnovo podatkov z okvarjenih enot.
Kako vemo, če ima naš SSD disk težave?
Načeloma je težko ugotoviti, kdaj je za težave strojne narave v računalniku kriv SSD disk. Je pa res, da se lahko z opazovanjem delovanja računalnika hitreje približamo vzroku za težave. Okvarjen ali slabo delujoč SSD disk je mogoče prepoznati po sledečih simptomih:
- Računalnik se noče zagnati
- Operacijski sistem se s težavo zažene
- Podatki, ki so shranjeni na SSD-ju se okvarijo ali jih ni mogoče več prebrati
- Računalnik nam ob zagonu sporoči, da ne zazna SSD diska
V zgoraj naštetih in drugih primerih so lahko za nedelovanje sistema krivi tudi številni druge dejavniki, kot je okvarjena matična plošča, virusi, težave z delovnim spominom ipd. Je pa res, da bomo morda potrebovali reševanje podatkov iz SSD diska, če jih drugače ne bo mogoče prebrati. Pomembno je, da računalnik nemudoma prenehamo uporabljati in ga odnesemo k strokovnjakom, ki nam bodo znali pomagati.
Kloniranje diska je lahko zelo uporabno
Proti izgubi podatkov se lahko borimo na več načinov. Zelo dobra praksa je kloniranje diska na katerem so neprecenljive slike, razne datoteke ipd. To je mogoče storiti kadarkoli s pomočjo izkušenega računalniškega servisa.
Moderni postopki kloniranja diska so tudi uporabni v primeru, če želimo nadgraditi star mehanični disk na SSD. Vse informacije s starega spominskega medija se prenesejo na novega. Tako ni potrebe po ponovnem nameščanju operacijskega sistema, gonilnikov za grafično kartico, številnih aplikacij ipd.
Kloniranje diskov za izdelavo varnostnih kopij
Pogosto spregledano je kloniranje diskov, ko želimo izdelati varnostne kopije podatkov. To je uporabno v primerih, ko je potrebno ustvariti varnostne kopije več diskov ali SSD-jev hkrati. Pri tem moramo upoštevati, da mora biti nov spominski medij enako velik po kapaciteti spomina, kot vsi podatki na disku, ki je trenutno v uporabi. Lahko pa je tudi večji. Torej, če imamo 500GB trdi disk na katerem je zapisanih 250GB podatkov, bomo potrebovali svež SSD ali drugi disk, ki lahko shrani vsaj 250GB podatkov in več. V praksi je najbolje, da izberemo malenkost večji disk po zmogljivosti spomina, da lahko v prihodnosti nanj shranimo dodatne aplikacije ipd.
Mogoče pa je tudi, da s kloniranjem diskov usposobimo več računalnikov hkrati, ki so enaki ali zelo podobni po strojnih lastnostih. Dovolj je, če usposobimo en računalnik, kar pomeni, da moramo nanj namestiti operacijski sistem, gonilnike, protivirusni program in druge elemente. Nato pa ga večkrat kloniramo na druge diske, ki jih nato vgradimo v več računalnikov. Omenjen proces močno olajša vzpostavitev več namiznih ali prenosnih računalnikov v podjetju ali drugem okolju.